OPRAŠEVALCI POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Občine se pridružujejo akciji kasnejše košnje na javnih zelenih površinah, dokler ne odcvetijo prve cvetlice.

Opraševalci so živali, ki prenašajo cvetni prah iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk. Ta prenos je ključen za spolno razmnoževanje rastlin. V Evropi so to predvsem žuželke, kot so čebele (vključno s čmrlji, medonosnimi čebelami in samotarskimi vrstami čebel), ose, metulji, vešče, hrošči, muhe trepetavke in druge vrste muh. Večina žuželk opraševalk je divjih vrst, nekatere pa se gojijo zaradi njihovega gospodarskega pomena.

Brez opraševalcev ni prehranske varnosti

Opraševalci so bistveni za naravo in človeštvo. Povečujejo količino in kakovost hrane ter nam navsezadnje zagotavljajo zanesljivo preskrbo z njo. V EU je skoraj štiri petine divjih cvetlic in kmetijskih rastlin zmernega pasu odvisnih od opraševanja žuželk. Po izračunih je letni prispevek žuželk opraševalk k evropskemu kmetijstvu ocenjen na približno 15 milijard EUR.

1 

 

 

 

Vir: Poročilo Evropskega računskega sodišča

https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/pollinators-15-2020/sl/

Več kot 40 % žuželk grozi izumrtje

V zadnjih desetletjih sta številčnost in raznovrstnost divjih opraševalcev v EU upadla, zaradi vse večje grožnje, ki jo povzroča človekova dejavnost. Izguba življenjskega okolja zaradi prehoda na intenzivno kmetijstvo ter uporaba pesticidov in gnojil sta dva od glavnih vzrokov za upadanje. K temu je potrebno prišteti še podnebne spremembe (vse pogostejše pomladanske pozebe in poletne suše), ki prav tako močno omejujejo cvetenje. Najbolj prizadete vrste žuželk (opraševalcev) so metulji, vešče, čebele in hrošči. V Evropi grozi izumrtje kar četrtini vrst čmrljev, kar se že pozna na kmetijski pridelavi.

Pomagajo tudi občine

Najpomembnejše je ohranjanje in varovanje cvetočih travnikov. Opraševalci potrebujejo hrano skozi celotno obdobje svojega razvoja. Zgodaj spomladi jim hrano zagotavlja cvetoče sadno drevje nato pa na vrsto pridejo razne medovite rastline. Za pomoč pri ohranjanju opraševalcev je zelo pomembno, da se prva košnja opravi čim kasneje oziroma takrat, ko travniške cvetlice odcvetijo in odvržejo seme. Naravni travniki prav tako zagotavljajo varno gnezdenje. Med cvetoče travnike lahko uvrstimo tudi obcestne trate in domače zelenice, ki jih kosimo kasneje in redkeje, njive pokrite z mrtvo koprivo, sajenje medovitih rastlin in mejic. Predvsem pa moramo za varstvo posameznih rastlin (npr. sadno drevje) uporabljati čim bolj ekološko primerne pripravke. Več idej kako pomagati opraševalcem najdete tukaj: https://okolje.maribor.si/novice/novica?tx_ttnews%5Btt_news%5D=1084&cHash=3c34f1f2d82ccc864cfbeea40a1614d1

Lokalne skupnosti si skozi svoje redne dejavnosti in v okviru posameznih investicijskih projektov prav tako prizadevajo za širjenje zelene infrastrukture ter zasaditvijo medovitih rastlin, hkrati pa posebno pozornost namenjajo ohranjanju zavarovanih območij narave. V Skupni službi varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor smo že v letu 2022 začeli s projektom zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na občinskih javnih zelenih površinah. Poleg Mestne občine Maribor so se letos spomladi akciji pridružile še druge občine, ustanoviteljice Skupne službe varstva okolja (Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram, Ruše in Sv. Jurij) . V svojem okolju so tako izbrale primerne lokacije (občinske zelene površine, zelenice ob vrtcih ali šolah, ipd.) in postavile enotne info-tablice, ki bodo obveščale sprehajalce o nameri (avtorica tablice: mag. Živa Bobič Červek, SSVO).

2

 

 

 

 

Vir: Z informativno tablico označena javna zelena površina v Mestni občini Maribor spomladi 2022 (SSVO)

Vabimo tudi občane, da se pridružijo akciji kasnejše košnje, kjer je to mogoče. Na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. bomo veseli kakšne fotografije. Utrinke cvetočih zelenic, mejic, travnikov bomo sproti objavljali na naši spletni strani. https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/biotska-raznovrstnost/default-21b2bf5627 .

Sicer pa naj velja rek »Ko se narava prebudi, naj okrog nas zacveti in zabrenči«.

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Cvetka Slana

 

SVETLOBNO OSNAŽEVANJE JE OKOLJSKI PROBLEM, KI VPLIVA NA ŽIVLJENJE LJUDI IN ŽIVALI

Pridružite se akciji URA ZA ZEMLJO in ugasnite luči, v soboto 25. marca!

Ura za Zemljo je največji svetovni okoljski dogodek Svetovne organizacije za zaščito narave -  World Wide Fund (WWF). Organizacija vabi posameznike, podjetja, vlade in skupnosti, da za eno uro ugasnejo luči in razmislijo o ukrepih potrebnih za preprečevanje podnebnih sprememb. Letos bomo luči za naš planet ugasnili v soboto 25. marca od 20:30 do 21:30

2

 

 

 

 

Ura za Zemljo se je začela v Avstraliji že leta 2007, s ciljem ozaveščati o podnebnih spremembah. Takrat je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči. Že naslednje leto je bila pobuda izvedena v več državah, leta 2010 pa se je vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot največje prostovoljno okoljevarstveno gibanje. V podporo akciji luči ugašajo tudi na več kot sto znamenitostih po vsem svetu. Med njimi so Eifflov stolp v Parizu, stolp Skytree v Tokiu, Brandenburška vrata v Berlinu, rimski Kolosej in stolpa dvojčka Petronas v Kuala Lumpurju.

Tudi WWF v Sloveniji vabi vsa mesta, da se vključijo v akcijo. Poudarjajo: »Zaradi podnebne krize in onesnaženja s plastiko je izguba biotske raznovrstnosti resna grožnja ohranitvi našega planeta in tega se moramo zavedati vsi. Dejstvo, da so se populacije prostoživečih vrst od leta 1970 zmanjšale za 69% nas opozarja, kakšen je obseg našega vpliva na planet. Spremeniti moramo svoje navade in veliko več razmišljati o ohranjanju narave.«

Tako je vpliv gibanja že zdavnaj presegel le ugašanje luči za eno uro. Zato

vabimo vse, da se pridružite akciji URA ZA ZEMLJO v soboto, 25. 3. 2023 in

da med 20:30 in 21:30 UGASNETE VSE LUČI.

Prav tako pozivamo, da se v soboto ob mraku SPLOH NE PRIŽIGA ZUNANJA RAZSVETLJAVA, kjer to ni nujno potrebno.

3

 

 

 

 

Svetlobno onesnaževanje ima vrsto negativnih posledic

Poleg tega, da želimo ponovno opozoriti na podnebne spremembe in spodbuditi širšo javnost na ugašanje notranjih luči (predvsem iz vidika varčevanja z energijo), je velik okoljski problem tudi zunanje osvetljevanje.

Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in negativno vpliva na procese v naravi, dolgoročno škoduje zdravju, in onemogoča astronomska opazovanja.

Nočno svetlobno onesnaženje najbolj vpliva na biosfero, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev ter ogroža številne vrste žuželk, med drugim tudi za človeka tako pomembne opraševalce.

Ena izmed pogosto nezavednih posledic svetlobnega onesnaževanje je tudi negativni vpliv na zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Raziskave, ki so jih v zadnjem času izvajali predvsem na zahodu, so pokazale pomembno povezavo med svetlobnim onesnaženjem, motenim človekovim bioritmom in povečanim številom bolnikov, ki so oboleli za nekaterimi vrstami raka, predvsem dojk in debelega črevesja. Zdravniki opozarjajo, da je delež obolelih večji pri ljudeh, ki so bili neposredno izpostavljeni umetni svetlobi neustreznih svetilk v nočnem času.

V zadnjem času se je med ljudmi zelo razširilo osvetljevanje različnih objektov čez noč, ki pa je zgolj dekorativne narave in nima povoda v zagotavljanju varnosti (osvetljujejo se fasade stanovanjskih objektov, garaž, vrtnih utic, ipd.). Prepričani smo, da lahko ljudje z drugačnim, bolj trajnostnim ravnanjem, veliko pripomorejo k zmanjšanju tovrstnega onesnaževanja. Prav tako je v prihodnje potrebno v celotni skupnosti (torej tudi v javnem sektorju) razmisliti, ali je nujno potrebno celo noč osvetljevati številne javne objekte in drugo infrastrukturo, seveda tam, kjer niso podani drugi pomembni razlogi za osvetlitev.

Vabimo vse, da se pridružite akciji in morda bo noč spet tako temna, kot nekoč.

Akcijo podpira tudi Elektro Maribor d.d., ki se pridružuje cilju varčevanja z energijo, zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja ter ozaveščanju o podnebnih spremembah.

Pripravila:

Saša Bricman Rantuša
Skupna služba varstva okolja
Skupna občinska uprava Maribor

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni