20. MAJA PRAZNUJEMO ŽE 6. SVETOVNI DAN ČBEL

Tudi občine krepijo svoje aktivnosti in pomagajo čebelam in drugim opraševalcem

Leta 2017 je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, s pomočjo Republike Slovenije, Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ter široke mednarodne podpore razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Na ta dan še posebej usmerimo pozornost na čebele in druge opraševalce, ki so za naše preživetje na tem planetu izredno pomembni.

V Sloveniji smo lahko še posebej ponosni, ker imamo avtohtono vrsto – krajnsko čebelo, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Je delavna, skromna, odporna in ima odličen smisel za orientacijo.

Ne samo, da na svetu grozi izumrtje kar 40% vseh žuželk, ki oprašujejo, jim je letošnje vreme še dodatno poslabšalo življenjske pogoje. Zelo so ogrožene predvsem čebele, saj bo hladno in deževno vreme ter premalo hrane povzročilo propad mnogih čebeljih družin. Zato bo potrebna dodatna pomoč predvsem skrbnih čebelarjev.

So pa tudi mnoge občine v regiji okrepile svoje aktivnosti in pomagajo opraševalcem po svojih močeh - predvsem s kasnejšo košnjo javnih zelenih površin in zagotavljanjem dodatne paše.

Prav tako občine skrbijo za širjenje zelene infrastrukture, zasaditev medovitih rastlin ter ohranjanje zavarovanih območij narave. Skozi različne projekte je bilo v zadnjih letih postavljenih kar nekaj učnih čebelnjakov, podpore so deležna mnoga lokalna čebelarska društva, organizirajo se različne prireditve na temo čebelarjenja, skrbi se za promocijo lokalnih izdelovalcev medu in izdelkov iz medu, prav tako se v vrtcih in šolah posveča velika pozornost ozaveščanju o pomenu čebel in drugih opraševalcev.

V Skupni službi varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor smo prav tako povezali občine s projektom zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na občinskih javnih zelenih površinah. Poleg Mestne občine Maribor so se v letu 2023 akciji pridružile še občine Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram, Ruše in Sv. Jurij. V lokalnih okoljih so bile izbrale primerne lokacije (občinske zelene površine, zelenice ob vrtcih ali šolah, ipd.) in postavljene so bile enotne informativne tablice, ki obveščajo sprehajalce o kasnejši košnji. Tako je postavljenih že več kot 80 tablic.

Več informacij o aktivnostih po občinah ter fotogalerijo z utrinki najdete tukaj https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/biotska-raznovrstnost/default-21b2bf5627 .

Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel pa lahko podelimo tudi to novico, da imamo v Podravju od letos naprej tudi policijsko čebelo, ki je našla svoj dom na strehi Policijske postaje Maribor, v Trubarjevi ulici (Policija - Na pašo poletele prve policijske čebelice, ki so našle dom na stavbi mariborskih policistov).

Občine bodo še naprej skrbele za čim bolj ugodno življenjsko okolje čebel in drugih opraševalcev.


SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Cvetka Slana


12     

 

 

 

 

 

 

Informativna tabla o kasnejši košnji, postavljena v občinah Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram, Sv. Jurij v Slov. goricah in Mestni občini Maribor
(vir: SSVO)

   11     

 

 

 

 

 

 

 

Policijska čebela - otvoritev čebeljih panjev na strehi PP Maribor, na Trubarjevi ulici
(vir: SSVO)

KAKO UKREPATI PRI POVOZU DIVJADI?

S previdnostjo lahko trk z živaljo vendarle preprečimo.

Pri vožnji skozi gozd, v njegovi bližini ali na manj naseljenih področjih bodimo še posebej previdni zaradi pogostih prehodov živali čez cesto. Na to nas sicer opozarjajo znaki o prisotnosti divjadi, vendar so zaradi neprevidnosti ali neprilagojene hitrosti trki z živaljo velikokrat neizbežni.

V koliko pride do povoza oziroma ko je žival poškodovana, moramo nemudoma obvestiti Regijski center za obveščanje na številko 112. Center nato o tem, če gre za divjad, obvesti upravljalca lovišča oziroma lovsko družino, ki izvede nadaljnje ukrepe. Ob trku je pomembno tudi, da voznik z odsevnim jopičem poskrbi najprej za svojo varnost, nato z oznako na cestišču še za varnost drugih voznikov.

Potrebno je poudariti, da je odvoz srne, katere koli druge divjadi ali prostoživeče živali kaznivo dejanje. Tudi z vidika zakonodaje je takšno meso obravnavano kot potencialno bolno in zato neprimerno za uživanje, saj ni pregledano niti ugotovljeno, ali vsebuje nalezljive bolezni.  

Poškodovana žival 
Enak postopek kot pri povozu je tudi, če v gozdu najdemo poškodovano žival. Posebej pomembno je, da se živali ne dotikamo, če je ta namreč še živa, nas lahko resno poškoduje. Upoštevati je potrebno tudi, da so prostoživeče živali lahko prenašalke nekaterih posebno nevarnih bolezni živali.

Ukrepi za zmanjšanje povozov
Najpogosteje pred avtomobil zaide divjad – srnjad. Velikokrat pa pride tudi do povoza male divjadi in drugih prostoživečih živali, ki ne povzročajo tako občutne materialne škode in se o njih redko govori, so pa za ohranitev naravnih ekosistemov prav tako pomembne (zajci, žabe, ježi …).

Slovenski lovci se trudijo urejati primerna življenjska okolja za divjad in s tem tudi za druge prostoživeče živali z namenom, da bi le-te zadržali stran od cestišča. Vendar pri tem niso vedno uspešni. Zato izvajajo še druge ukrepe, da bi se povozi zmanjšali, kot so na primer:

  • ukrepi, ki povečujejo previdnost voznikov (znaki, table, silhuete divjadi, dodatna oprema vozil, izobraževanje in ozaveščanje),
  • ukrepi, ki so usmerjeni v življenjski prostor divjadi (povečanje prehranske pestrosti stran od cest, zmanjševanje števila divjadi ob cesti, zmanjševanje vznemirjanja divjadi …),
  • ukrepi, ki so usmerjeni neposredno k divjadi (ograje, svetlobni pripomočki, kemična odvračala, podhodi in nadhodi, prostorsko usmerjanje odstrela).

Da bi preprečili trk, moramo biti vozniki še posebno pozorni na opozorilne znake lovskih družin o prisotnosti divjadi na določenem območju, in sicer na prometne znake in postavljene silhuete, saj se večina povozov zgodi ponoči, ko je divjad zelo težko opaziti na varni razdalji.

S spoštovanjem živali kažemo tudi spoštovanje do narave. Bodimo previdni na cestah izven naselij, še posebej na tistih, ki vodijo skozi gozd. Škodo lahko preprečimo.

2    

 

 

 

Slika je simbolična

Cvetka Slana
Skupna občinska uprava Maribor
Skupna služba varstva okolja

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni