VISOKE TEMPERATURE NAS RAZVAJAJO, A KURILNA SEZONA ZAGOTOVO PRIHAJA

Pravočasno se pripravimo in naj bo naše ogrevanje varno, varčno in hkrati okolju prijazno.

Kljub izjemno toplim dnevom, ki skrbijo, da nam je tudi v notranjih prostorih brez kurjenja še dovolj toplo, je potrebno vseeno pravočasno poskrbeti za varen začetek kurilne sezone. Ta prihaja letos z zamikom. Do sedaj je veljajo, da je v večini nižje ležečih območjih kurilna sezona trajala v povprečju od 6 do 8 mesecev, v višje ležečih pa tudi do 11 mesecev. Letošnja izjemno topla jesen pa znova potrjuje, da so podnebne spremembe močno »načele« tudi letne čase, ki prihajajo.

Kot eden najpogostejših virov energije za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode je pri nas še zmeraj lesna biomasa, ki pa ima po drugi strani tudi velik vpliv na kakovost zunanjega zraka. Zato so na mestu nekateri napotki, ki lahko veliko prispevajo na eni strani k manjšim stroškom ogrevanja in po drugi strani tudi k manj onesnaženemu zraku pozimi (povišane koncentracije PM delcev, prisotnost benzo(a)pirena, črnega ogljika in drugih onesnaževal iz nepopolnega izgorevanja - povzročitelji številnih respiratornih, krvožilnih in srčnih bolezni).

KAKO KURITI Z LESNO BIOMASO, da bodo stroški ogrevanja nižji, hkrati pa bodo emisije v zrak čim manjše?

  • Pravilna izbira kurilne naprave

Sodobne naprave so tehnološko napredne, imajo večji izkoristek in zato nižje stroške energenta, ter občutno nižje izpustov dimnih plinov v ozračje. Predimenzioniranost kurilne naprave vodi v prehitro zgorevanje in oddajanja prevelike količine toplote v prostore, s čimer znatno povečujemo stroške.

  • Kakovost goriva

Za kurjavo so primerna polena, lesni briketi ali peleti iz naravnega, kemično neobdelanega lesa. Barvan, lepljen in umazan les ni primeren za kurjavo. Drva za takojšnjo uporabo morajo biti primerno suha.

  • Način kurjenja

Najprimernejši način je zgornje odgorevanje goriva od vrha proti rešetki, ki se izvede tako, da najprej zlagamo večja polena (vzporedno ali križno), nanje polagamo manjše nasekana drva ali trske, med katere položimo vžigalni material (npr. lesna volna). Z dovodom zraka uravnavamo plamen. Faza vžiganja in segrevanja mora biti čim krajša, saj v nasprotnem primeru prihaja do nepopolnega zgorevanja in tvorbe ogljikovega monoksida.

  • Vzdrževanje kurilne naprave

Redno čiščenje pepela in pravilno vzdrževanje v skladu z navodili proizvajalca je pogoj za dobro delovanje naprave in zmanjšanje izpustov v prostor in zunanji zrak. Prav tako je pomembno izvajanje rednih pregledov in čiščenje dimniških naprav.

Ob doslednem upoštevanju teh osnovnih pravil bo zgorevanje v peči s svetlim rumenim
ali modrikastim plamenom, brez vidnega dima in nizkimi emisijami, medtem ko je za
visoke emisije značilen temnejši, rdeč ali celo črn plamen in sajast dim, v dimniku pa
so opazne sajaste in katranske obloge (možnost dimniškega požara).

POZOR - ZAHTEVE ZA STAREJŠE PEČI NA LESNO BIOMASO

Že dve leti veljajo tudi nove zahteve za več kot 20 let stare centralne kurilne naprave na lesno biomaso. Če jih ne izpolnjujejo, ji ne smemo več uporabljati.

Skladno s strogo EU zakonodajo in z Uredbo o emisijah v zrak iz malih kurilnih naprav veljajo posebne zahteve tudi za enosobne kurilne naprave na trda goriva, torej drva in pelete, ki so starejše od 20 let. Uporabljamo jih lahko le, če izpolnjujejo določene zahteve. V nasprotnem se takšne ogrevalne naprave ne smejo več uporabljati, izjema so le enosobne naprave, ki so edini vir ogrevanja. Posebne zahteve se nanašajo na energijsko učinkovitost naprav, emisije trdnih delcev, emisije ogljikovega monoksida, emisije NOx . Vse te zahteve preveri dimnikar, ki o ugotovitvah tudi izda zapisnik in lastnika naprave, če ta zahtev ne izpolnjuje, pozove, da jo prilagodi. Za obratovanje kurilne naprave, ki ne izpolnjuje zahtev uredbe o emisijah in posledično uredb EU, je zagrožena globa od 200 do 400 eur. 

NE POZABIMO:

  • KURJENJE ODPADKOV v malih kurilnih napravah je PREPOVEDANO. Za takšno ravnanje je po veljavnih predpisih predpisana kazen, prav tako se s takim početjem neposredno škoduje zdravju ljudi in povzroča škoda v naravi.
  • Vse opažene NEPRAVILNOSTI PRI KURJENJU LAHKO OBČANI PRIJAVIJO na Inšpektorat RS za okolje, podnebje in energijo, OE Maribor, Partizanska c. 47, 2000 Maribor (08/181 45 40, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ).
  • Poskrbite za redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih naprav, dimniških priključkov in dimnika. Tako boste preprečili morebiten dimniški požar, povečano porabo goriva ter zamašitve dimnika in peči. POKLIČITE DIMNIKARSKO SLUŽBO IN NAROČITE PREGLED.

(tukaj je seznam: https://www.gov.si/teme/dimnikarske-storitve/

  • Če potrebujete energetski nasvet ali menjujete peč in želite subvencijo, obiščite spletno stran EKO SKLADA in mreže svetovalnic ENSVET.

(https://ekosklad.si/prebivalstvo/ensvet).

Več informacij o kakovosti zraka, pravilnem kurjenju in druge energetske nasvete lahko najdete na spletni strani Skupne službe varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor (https://okolje.maribor.si/gradiva/default-907c0f4928). 

Pripravila:
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Cvetka Slana

V pričakovanju kurilne sezone 2023 simbolična slika

(GEO)PESTER OKTOBER

Oktober je mesec, v katerem obeležujemo več pomembnih dni v povezavi z življenjem na našem planetu. Izkoristimo lahko priložnost, da pobliže spoznamo naravo, okolje in prostor, ki nas obdajajo. Cel mesec se bodo namreč odvijali dogodki za splošno in strokovno javnost. V času podnebnih sprememb in vse pogostejših ujm moramo skupaj stremeti k trajnostni družbi.

Dnevi za opazovanje ptic

Prvi vikend v oktobru (30. 9. - 1. 10. 2023) je vsako leto posvečen opazovanju ptic. To je obdobje v letu, ko potekajo množične selitve s hladnejšega severa na toplejši jug, kjer je pticam na voljo več hrane. Številne imajo postanke pri nas, zato je to pravi čas za opazovanje.

Odpravite se lahko na primer v krajinski park Rački ribniki – Požeg, na jezero Komarnik, do ribnikov v Miklavžu ali na Mariborski otok.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) organizira več izletov, med drugim v Ormoške lagune in ob Muro.

Bodimo tihi in pozorni opazovalci in poslušalci. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane.

Dan varstva živali

Svetovni dan varstva živali že več kot 90 let obeležujemo 4. oktobra. Namenjen je informiranju o pomembnosti spoštljivega odnosa do živali in pozivu k izboljšanju življenjskih razmer za vse živali na planetu. V Sloveniji živi okrog 22 000 živalskih vrst, od teh je zavarovanih 389 vrst, 34 redov in 17 rodov, in sicer z namenom, da preprečimo njihovo izumrtje. Med najbolj ogrožene vrste spadajo dvoživke in plazilci.

Ne odlagajmo odpadkov v naravo in ne vnašajmo akvarijskih vrst. Rekreirajmo se na tak način, da narave ne uničujemo.

Dan geopestrosti

Lani smo praznovali prvi mednarodni dan geopestrosti, ki ga je za 6. oktober razglasil UNESCO. Geopestrost ali geodiverziteta je pestrost nežive narave. Opazujemo jo lahko na vsakem koraku. Varujemo pa jo kot geološko, geomorfološko in hidrološko naravno dediščino.

Da bi jo pobliže spoznali, ni treba daleč - odpravite se lahko v krajinski park Kamenščak - Hrastovec, do slapov Veliki in Mali Šumik ter Skalca (imenovan tudi Framski slap) in Lovrenška jezera na Pohorju, na Pekrsko gorco ali Hudičeve skale.

Zavod RS za varstvo narave je pripravil koledar dogodkov, ki se ob tej priložnosti odvijajo na različnih koncih Slovenije.

Z razumevanjem bolj ali manj dinamičnih zemeljskih procesov in prilagoditvijo prostorskih planov lahko omilimo ali celo preprečimo škodo v primeru ujm.

Mesec prostora

Letošnji Mesec prostora je že 10. zapored, tokrat s sloganom »Pametno v prostoru«. Začel se bo 2. oktobra s praznovanjem Svetovnega dne habitata in zaključil 31. oktobra s praznovanjem Svetovnega dne mest.

Habitat pomeni življenjski prostor. Za večino ljudi so to mesta in naselja, v katerih bo kakovost življenja v prihodnje odvisna predvsem od vlaganja v trajnostne ukrepe že danes.

Dogodki v času meseca prostora so zbrani na spletni strani Ministrstva za naravne vire in prostor. Spodbujamo pa, da o problematiki razmišljajo tudi najmlajši in se udeležijo natečaja.

Mesec požarne varnosti

Tema letošnjega oktobra pa je tudi požar v naravi. Že majhen izvor toplote (npr. ogenj, iskrenje, vroč katalizator vozila) lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Posledično so ogrožena vsa živa bitja in nepremičnine v okolici.

Več o tem, kako lahko sami preprečimo nastanek požara, je v brošuri Zavoda za gozdove Slovenije.

Pripravila:
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Živa Bobič Červek

2

 

 

 

 

Ptice ob Dravi (Fotografija: Živa Bobič Červek)


Viri:

 

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni