Svetovni dan okolja 2025: Skupaj proti plastičnemu onesnaževanju

5. junija obeležujemo Svetovni dan okolja, ki ga vsako leto organizira Program Združenih narodov za okolje (UNEP).

Letos poteka pod geslom »Premagajmo plastično onesnaževanje« (Beat Plastic Pollution) – globalni poziv k zmanjšanju uporabe plastike in prehodu k trajnostnemu načinu življenja.

Gostiteljica letošnjega dneva, Republika Koreja, velja za vodilno državo na področju zmanjševanja plastičnih odpadkov. Z različnimi politikami spodbuja krožno gospodarstvo in inovacije, ki zmanjšujejo vpliv na okolje. Takšni primeri nas navdihujejo, da tudi v naših skupnostih iščemo pametne rešitve.

Plastično onesnaževanje – globalni izziv z lokalnimi posledicami

Plastični odpadki predstavljajo eno največjih okoljskih groženj sodobnega časa. Vsako leto se v naravi znajde več milijonov ton plastike, ki konča v rekah, oceanih in celo v prehranski verigi. Mikroplastika – drobni delci, ki nastanejo pri razpadu plastike – je danes že prisotna v zraku, vodi in celo v naših telesih. Najdena je bila celo na Mount Everestu in v Marijanskem jarku, najgloblji točki na Zemlji!

Zemlja je poplavljena s plastičnim onesnaževanjem. Človeštvo je leta 2024 proizvedlo 400 milijonov ton plastičnih odpadkov, projekcije za naslednja leta pa niso prav nič bolj spodbudne. Velik del te plastike konča v okolju – od obdelovalne zemlje, gozdov, mestnega okolja do rek, jezer, morja in zraka. Povzroča spremembe v ekosistemih, s hrano, vodo in zrakom prodre in se nalaga v živih organizmih. Vpliva na zdravje zaenkrat še ne znamo zagotovo določiti. 

Mikroplastika in zdravje – tihi vpliv, ki ga ne smemo spregledati

Mikroplastika so drobni plastični delci, manjši od 5 mm, ki nastajajo pri razpadu večjih kosov plastike ali se že v taki obliki nahajajo v nekaterih kozmetičnih in čistilnih izdelkih. Zaskrbljujoče je, da se ti delci danes nahajajo praktično povsod: v pitni vodi, morskih sadežih, sadju, zraku in celo v materinem mleku.

Kaj vemo o vplivih na zdravje?

Čeprav je raziskovanje mikroplastike in njenem vplivu na zdravje še v teku, so strokovnjaki že zaznali več možnih tveganj:

• Vnetja in poškodbe tkiv: zaradi ostrih robov mikrodelcev ali njihovega delovanja v telesu.
• Prenašalci strupenih snovi: mikroplastika lahko veže nase težke kovine, pesticide in druge škodljive kemikalije, ki nato vstopajo v telo.
• Moti hormonski sistem: plastika pogosto vsebuje kemikalije, kot je BPA, ki lahko vplivajo na delovanje hormonov, plodnost in razvoj pri otrocih.
• Vpliv na prebavni in imunski sistem: študije na živalih kažejo, da dolgotrajna izpostavljenost mikroplastiki lahko spremeni črevesno floro in oslabi imunski odziv.

Mikroplastika je bila najdena celo v krvnem obtoku, pljučih in posteljici, kar nakazuje, da ni več vprašanje, ali smo izpostavljeni – temveč koliko in kakšne so dolgoročne posledice.

Kako prepoznati, katero plastiko je mogoče reciklirati?

Reciklira se le okoli 9% plastike; razlog je v tem ali izdelki niso namenjeni ponovni uporabi ali pa države za reciklažo nimajo ustrezne infrastrukture. V vsakem primeru je bolje izbrati embalažo, ki jo je vsaj do neke faze mogoče reciklirati.

 

 

 

 

Slika: prikaz oznake na plastični embalaži

Plastika je običajno označena s trikotnikom in številko (slika), ki nam pove, za katero vrsto gre.

Kako kot občani lahko ravnamo odgovorno?

Na plastični embalaži poiščite oznako s trikotnikom in številko (1-7), ki označuje vrsto plastike:

Št.	Oznaka	Vrsta plastike	Reciklabilnost	Primeri
1	PET ali PETE	Polietilen tereftalat	✅ Da	plastenke za vodo, embalaža za živila
2	HDPE	Polietilen visoke gostote	✅ Da	mlečne plastenke, čistila, vrečke
3	PVC	Polivinilklorid	❌ Težko oz. redko	cevi, folije, embalaža za meso
4	LDPE	Nizko gostotni polietilen	♻️ Delno	vrečke, folije, posode, folija za živila
5	PP	Polipropilen	✅ Da	jogurtovi lončki, pokrovčki, MW posode, vrečke za prigrizke
6	PS	Polistiren (stiropor)	❌ Večinoma ne	Jedilni pribor, krožniki, skodelice za kavo
7	Other	Drugo (npr. bioplastike, mešanice)	❌ Večinoma ne	plastike z dodatki, CD-ji, posebna embalaža

✅ Reciklabilno – večinoma sprejeto v zbirnih centrih
♻️ Delno reciklabilno – odvisno od lokalne infrastrukture
❌ Težko reciklabilno – običajno konča v sežigalnici ali na odlagališču

✅ Preprost vodnik za odgovorno ravnanje s plastiko

• Izbirajmo izdelke z oznako 1, 2 ali 5.
• Izogibajmo se plastiki 3, 6 in 7.
• Plastično embalažo vedno očistimo, preden jo odvržemo.
• Kadar je mogoče, izberimo embalažo iz stekla, kartona ali povratno embalažo.
• Upoštevajmo navodila lokalnega zbirnega centra.
• Kupujmo premišljeno in podpirajmo izdelke brez embalaže.

Kaj lahko storimo?

- Zavrnimo plastiko za enkratno uporabo.
- Filtrirajmo vodo, namesto da kupujemo plastenke.
- Dosledno ločujmo odpadke.
- Izogibajmo se kozmetiki z mikroplastiko (npr. pilingi, bleščice).
- Podpirajmo popravljalnice, izmenjevalnice in trgovine brez embalaže.
- Sodelujmo v čistilnih akcijah – skupaj zmoremo več!

Vsak korak šteje – začnimo danes

Svetovni dan okolja nas opominja, da ni dovolj čakati na velike spremembe od zgoraj. Vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju plastičnega odtisa, tako doma kot v skupnosti.

Svetovni dan okolja je priložnost, da ponovno premislimo, kako ravnamo z viri, ki nam jih ponuja narava. Ne gre le za en dan, ampak za dolgoročno zavezo – do planeta, soljudi in prihodnjih generacij.

Izjemno pomembno je, da danes in vsak dan prispevamo k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Vsak korak šteje.

»Sprememba se začne pri meni.«

Več informacij:

• Program ZN za okolje (UNEP): worldenvironmentday.global
• Navodila za ločevanje odpadkov: preverite na spletni strani vašega komunalnega podjetja.

Pripravila: Irena Kozar, Skupna služba varstva okolja, SOU Maribor

Viri:
- Spletna stran: Svetovni dan okolja; 30. 5. 2025
- Slika: spletna stran žurnal24.si