Statut Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski dol
Na podlagi 9. in 13. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, 61/2006) je zbor članov Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol na svojem zasedanju 23.2.2008 sprejel sklep o spremembah statuta in sprejel
S T A T U T
Kulturnega Društva Ivan Cankar Jurovski Dol
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Kulturno društvo Ivan Cankar Jurovski Dol (v nadaljnjem besedilu Kulturno društvo) je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničuje svoje interese na področju kulture ter s tem prispeva k bogatenju življenja v svojem ožjem in širšem okolju.
Kulturno društvo je bilo ustanovljeno z odločbo OLO Maribor - okolica, Tajništva za notranje zadeve št. B/IV-1928/2-55 - U, z dne 08.07.1955. Na podlagi odločbe Oddelka za notranje zadeve SO Lenart št. 7/3-72-19/76, z dne 05.04.1976, je Kulturno društvo vpisano v register društev pod zaporedno številko 43 pri Upravni enoti Lenart.
2.člen
Kulturno društvo je pravna oseba zasebnega prava.
Ime društva: Kulturno Društvo Ivan Cankar Jurovski Dol
Sedež društva: Jurovski Dol.
3.člen
Kulturno društvo ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, s premerom 3 cm. V sredini pečata je lik Ivana Cankarja, ob robu kroga pa je napis Kulturno društvo Ivan Cankar Jurovski Dol.
4.člen
Delovanje Kulturnega društva presega lokalni pomen. Namen Kulturnega društva presega uresničevanje interesov njegovih članov in pomeni delovanje v javnem interesu na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot.
5.člen
Kulturno društvo lahko samostojno ter organizirano in povezovalno sodeluje z zvezami društev, organi na državni in lokalni ravni ter z društvi in drugimi pravnimi subjekti ter fizičnimi osebami doma in v tujini, ki delujejo na področju podpiranja, ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot.
6.člen
Delo Kulturnega društva in njegovih organov je javno.
Kulturno društvo zagotavlja javnost svojega dela:
- s tem, da so seje organov Kulturnega društva javne,
- s seznanjanjem o dosežkih Kulturnega društva, z objavljanjem in obveščanjem javnosti v tisku ter drugih sredstvih informiranja,
- z organiziranjem tiskovnih konferenc, okroglih miz ipd.,
- z zagotavljanjem svojim članom pravico vpogleda v zapisnike in akte organov Kulturnega društva,
- z izdajanjem internih glasil, biltenov ipd.
Za zagotavljanje javnosti dela Kulturnega društva in dajanje informacij o delu Kulturnega društva je odgovoren predsednik kot zakoniti zastopnik Kulturnega društva ali pisni pooblaščenec s strani predsednika. Javnost dela preko zveze kulturnih društev društvo zagotavlja na način, določen v ustanovitvenem aktu zveze.
II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA
7.člen
Osnovni namen Kulturnega društva je razvijanje in izvajanje kulturnih dejavnosti s področja kulture ter ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih vrednot.
8.člen
Cilji Kulturnega društva so:
- izvajanje kulturne dejavnosti doma in v tujini,
- ohranjanje kulturno etnološkega izročila in nadaljevanje tradicije,
- izvajanje dejavnosti, programov in projektov na področju kulture,
- razreševanje strokovnih vprašanj na področju kulture,
- izvajanje kulturne vzgoje in izobraževanja,
- ustvarjanje pogojev za čim širšo dostopnost kulturnih dobrin, za razvijanje in delovanje svoje dejavnosti v skladu s svojimi možnostmi ob materialni pomoči zainteresiranih subjektov.
III) DEJAVNOSTI KULTURNEGA DRUŠTVA
9.člen
Osnovni namen in cilje Kulturno društvo uresničuje s svojimi dejavnostmi, ki so:
- zagotavljanje pogojev za izvajanje kulturnih programov in projektov,
- organizacija prireditev s kulturno vsebino,
- izvajanje nastopov, kulturnih programov in projektov,
- oddajanje v najem osnovnih sredstev, kostumov in opreme Kulturnega društva ipd.,
- izvajanje izobraževalnih in vzgojnih programov na področju kulture za svoje člane in širšo
javnost,
- izdajanje publikacij, biltenov, gledaliških listov, avdio-video materialov ipd., na katerih je
predstavljena vsebina ali delovanje Kulturnega društva ali posameznih skupin oziroma članov,
- povezovanje ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev,
- podeljevanje priznanj za dosežke na področju kulture,
- obveščanje javnosti o svojem delu in uspehih.
10.člen
Ustvarjalno področje Kulturnega društva je:
- folklorna dejavnost,
- glasbena dejavnost,
- plesna dejavnost,
- gledališka dejavnost,
- etnološka dejavnost,
- lutkovna dejavnost,
- literarna dejavnost,
- filmska dejavnost,
- fotografska dejavnost.
11.člen
Kulturno društvo lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določa zakon in ta Statut, in se opravlja kot dopolnilna dejavnost nepridobitne dejavnosti društva ter se opravlja le v obsegu, potrebnem za opravljanje nepridobitne dejavnosti oziroma za uresničevanje namena in ciljev Kulturnega društva.
Ta pridobitna dejavnost je:
- prodaja vstopnic,
- prodaja publikacij, biltenov, avdio in video materialov ipd., na katerih je predstavljena vsebina ali
delovanje Kulturnega društva, posameznih skupin oziroma članov,
- zaračunavanje nastopov in kulturnih programov,
- zaračunavanje uporabe prostorov kulturnega doma drugim opravičenim uporabnikom,
- oddajanje v najem osnovnih sredstev, kostumov in opreme Kulturnega društva,
- založniška dejavnost, ki dopolnjuje propagandno in informativno dejavnost,
- gostinske storitve, storitve v okviru organizacije prireditev.
IV) ČLANSTVO
12. člen
Članstvo v Kulturnem društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član Kulturnega društva mora izvršnemu odboru podati pisno pristopno izjavo, s katero izraža voljo, da postane član Kulturnega društva in potrjuje, da sprejema ta Statut.
Član Kulturnega društva lahko pod enakimi pogoji postane tudi tuji državljan. Člani Kulturnega društva so lahko tudi osebe, mlajše od 15 let. Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v Kulturno društvo oddati pisno soglasje.
Mladoletni člani Kulturnega društva do starosti 15 let nimajo pravice, da volijo in ne morejo biti voljeni v organe Kulturnega društva, lahko pa s svojimi predlogi sodelujejo na razpravah izvršnega odbora.
O včlanitvi v Kulturno društvo odloča izvršni odbor. Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na občni zbor.
Po sprejemu člana v Kulturno društvo, se član vpiše v matično knjigo Kulturnega društva in plača članarino.
Član izkazuje članstvo v Kulturnem društvu s člansko izkaznico. Oblika, postopki pridobitve in uporabe pa so lahko opredeljeni v posebnem aktu Kulturnega društva o članskih izkaznicah.
13. člen
Kulturno društvo ima redne in častne člane društva.
Kulturno društvo ima lahko tudi častne člane. Naziv častnega člana pridobi član Kulturnega društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo v Kulturnem društvu. Naziv častnega člana lahko podeli Kulturno društvo tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju dejavnosti Kulturnega društva. Naziv častnega člana društva podeljuje občni zbor na predlog izvršnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član Kulturnega društva, nima pravice odločanja.
14. člen
Pravice in dolžnosti članov Kulturnega društva so, da:
- spoštujejo ta Statut Kulturnega društva in druge akte Kulturnega društva,
- uresničujejo sklepe organov Kulturnega društva,
- sooblikujejo in uresničujejo projekte in programe Kulturnega društva,
- uporabljajo društveno opremo,
- si prizadevajo za pridobitev finančnih in materialnih sredstev za delo društva,
- volijo, so izvoljeni ter delujejo v organih Kulturnega društva,
- predlagajo in prejemajo nagrade in priznanja,
- redno plačujejo članarino,
- varujejo ugled društva,
- lahko v okviru društva izkoristijo možnost pritožbe zoper vsako odločitev organov društva, če
smatrajo, da gre za nezakonito odločitev organov društva.
15. člen
Pravice in dolžnosti članov Kulturnega društva so častne. Za svoje delo praviloma ne prejemajo plačila. Za izredne dosežke in požrtvovalnost ali posebno dejavnost jim izvršni odbor lahko dodeli ustrezno nagrado. O podelitvi in višini nagrade sproti odloča izvršni odbor društva.
16. člen
Osebni podatki člana so varovani v skladu z zakonom, ki opredeljuje varstvo osebnih podatkov. Podroben način obdelave, zbiranja in varovanja podatkov so opredeljeni v posebnem aktu Kulturnega društva o varovanju osebnih podatkov. Osebne podatke člana, slikovno - filmsko in drugo gradivo, kjer se pojavlja član Kulturnega društva in ne izhajajo iz evidence članstva, lahko Kulturno društvo uporablja in posreduje v medije.
17. člen
Članstvo v društvu preneha:
- s prostovoljnim izstopom,
- s črtanjem,
- z izključitvijo, na podlagi sklepa občnega zbora,
- s smrtjo,
- s prenehanjem društva
18. člen
Član prostovoljno izstopi iz društva, če izvršnemu odboru poda pisno izjavo o izstopu.
19. člen
Člana društva črta iz Kulturnega društva izvršni odbor, če ta kljub opominu po izteku roka v opominu ne plača članarine v tekočem letu. O izključitvi člana iz Kulturnega društva odloča občni zbor na podlagi sklepa disciplinske komisije.
V) ORGANI DRUŠTVA
20. člen
Organi Kulturnega društva so:
- Zbor članov Kulturnega društva (v nadaljevanju: občni zbor)
- Izvršni odbor
- Nadzorni odbor
- Disciplinska komisija
Vodilni funkcionarji (predsednik izvršilnega odbora, predsednik nadzornega odbora) so lahko večkrat zaporedoma izvoljeni v vodilne funkcije.
21. člen
OBČNI ZBOR:
Obočni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Občni zbor je reden ali izreden.
Redni občni zbor sklicuje predsednik Kulturnega društva enkrat letno. Občni zbor vsake štiri leta voli člane v svoje organe ter predsednika in podpredsednika Kulturnega društva.
Izredni občni zbor se skliče po sklepu izvršnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene petine vseh članov društva.
Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če izvršni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.
O sklicu občnega zbora (rednega in izrednega) morajo biti člani obveščani najmanj sedem (7) dni pred dnevom sklica. V vabilu mora biti vključen dnevni red.
22 člen
Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih vsaj polovica članov. Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po poteku tega časa občni zbor veljavno dela in sklepa, če je prisotnih najmanj 10 članov.
23. člen
Glasovanje na občnem zboru je praviloma javno, občni zbor pa se lahko odloči tudi za tajno glasovanje. Enak postopek velja za volitve članov v organe Kulturnega društva ter za volitve predsednika in podpredsednika Kulturnega društva. Način glasovanja določi občni zbor.
24. člen
Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi Statuta ali o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov in da prisostvuje občnemu zboru najmanj polovica članov.
25. člen
Občni zbor odpre predsednik Kulturnega društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedtva. Poleg tega občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, verifikacijsko komisijo, po potrebi pa tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo in druge delovne organe.
26. člen
Pristojnosti občnega zbora so, da:
- sklepa o dnevnem redu,
- sprejema Statut Kulturnega društva in druge akte Kulturnega društva ter sprejema spremembe in
dopolnitve le teh,
- voli in razrešuje člane organov Kulturnega društva,
- voli in razrešuje predsednika in podpredsednika Kulturnega društva,
- sprejema letni delovni program Kulturnega društva,
- sprejema letni finančni načrt Kulturnega društva,
- razpravlja o delu in poročilih organov društva in sekcij,
- sprejme letno poročilo organov in sekcij Kulturnega društva,
- obravnava in sprejme finančno poročilo ter zaključni račun društva,
- odloča o prenehanju Kulturnega društva,
- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin in drugih večjih lastnin Kulturnega društva,
- odloča o višini članarine,
- imenuje častne člane Kulturnega društva na predlog izvršnega odbora,
- odloča o pritožbah zoper sklepe organov Kulturnega društva,
- odloča o izključitvi člana iz Kulturnega društva na podlagi sklepa disciplinske komisije,
- odloča o vključevanju v zvezo društev in v druge organizacije,
- odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani Kulturnega društva v skladu z nameni in
cilji Kulturnega društva,
- odloča o spremembi sedeža društva,
- odloča o spojitvi z drugimi društvi,
- odloča o pripojitvi k drugemu društvu.
27. člen
O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga praviloma vodi tajnik Kulturnega društva ali izvoljeni
zapisnikar. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.
28. člen
IZVRŠNI ODBOR:
Izvršni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične naloge.
Je izvršilni organ Kulturnega društva in opravlja naloge, ki mu jih naloži občni zbor ter naloge, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje.
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
Funkcionarji Kulturnega društva so lahko hkrati tudi predstavniki sekcij oziroma skupin.
Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta z možnostjo večkratne ponovne izvolitve.
Zaradi prekoračitve, zlorabe pooblastil ali nedelavnosti, se posameznega člana izvršnega odbora lahko razreši.
Izvršni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa trikrat letno. Seje izvršnega odbora so lahko tudi dopisne.
O poteku seje izvršnega odbora se piše zapisnik, ki ga praviloma vodi tajnik Kulturnega društva. V njegovi odsotnosti pa drugi član izvršnega obora. Zapisnik podpišeta predsednik izvršnega odbora in tajnik, nato ga na naslednjem sestanku s sklepom potrdi izvršni odbor.
29. člen
Izvršni odbor šteje 9 članov, sestavljajo ga:
- predsednik, ki je obenem zastopnik in predsednik Kulturnega društva,
- podpredsednik,
- tajnik,
- blagajnik,
- pet ostalih članov (vodje sekcij - skupin, mentorji, člani).
30. člen
Pristojnosti izvršnega odbora so, da:
- skrbi za uresničevanje dela Kulturnega društva,
- sklicuje občni zbor ter pripravi potrebno gradivo za občni zbor,
- razpolaga z evidenco članov Kulturnega društva,
- skrbi za materialno in finančno poslovanje Kulturnega društva,
- upravlja s premoženjem Kulturnega društva,
- pripravlja predlog letnega delovnega programa Kulturnega društva ,
- pripravlja predlog finančnega načrta Kulturnega društva,
- pripravlja letno poročilo o poslovanju Kulturnega društva,
- pripravlja predloge statuta in drugih aktov Kulturnega društva ter predloge sprememb in
dopolnitev le - teh,
- ustanavlja in ukinja komisije in druga delovna telesa Kulturnega društva za izvrševanje
posameznih nalog,
- odloča o ustanovitvi nove sekcije oziroma skupine in odloča o njeni ukinitvi,
- pripravlja predloge o vključevanju v zvezo društev in v druge organizacije ter o izstopih iz njih,
- predlaga kandidatno listo za člane organov Kulturnega društva, predsednika in podpredsednika,
- predlaga podelitev nagrad in pohval Kulturnega društva ter priznanj na lokalni in državni ravni
zaslužnim članom Kulturnega društva,
- odloča o sklepanju podjemnih, avtorskih in drugih pogodb,
- odloča o odkupu gledaliških, filmskih, plesnih, glasbenih in drugih predstav, z namenom
predstavitve oziroma predvajanja domači publiki,
- odloča o nakupu, prodaji in odpisu osnovnih sredstev Kulturnega društva,
- odloča o spremembi naslova sedeža društva.
31. člen
Izvršni odbor sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov.
Izvršni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisije odloči upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne izvršnemu odboru. Izjemoma lahko klub povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanje sodelavce.
32. člen
Predsednik Kulturnega društva – zastopnik društva
Zastopnik Kulturnega društva je predsednik društva, ki je po svoji funkciji tudi predsednik izvršnega odbora.
Predsednik Kulturnega društva zastopa društvo kot pravno osebo, organizira in vodi delo ter poslovanje društva.
Predstavlja društvo, je odgovoren za zakonitost dela v društvu v skladu z zakonom, tem Statutom in sklepi organov Kulturnega društva.
Sklicuje seje izvršnega odbora ter vodi njegovo delo. Podpisuje statut in druge akte Kulturnega društva.
33.člen
Podpredsednik Kulturnega društva
Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu ter ga nadomešča v njegovi odsotnosti. V času odsotnosti predsednika ima podpredsednik vsa njegova pooblastila.
34.člen
Tajnik Kulturnega društva
Tajnik Kulturnega društva opravlja administrativne in druge naloge, dodeljene s strani predsednika in izvršnega odbora. Tajnik je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru in predsedniku Kulturnega društva.
Tajnik društva podpisuje listine v skladu s pooblastili predsednika ali pristojnega organa Kulturnega društva in v skladu z naravo njegovega dela.
35.člen
Blagajnik Kulturnega društva
Blagajnik vodi materialno – finančno poslovanje Kulturnega društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi in drugimi zakoni ter predpisi s področja materialno finančnega poslovanja. Za svoje delo je odgovoren predsedniku, izvršnemu odboru in nadzornemu odboru.
Finančno poslovanje društva lahko opravlja strokovno pooblaščeno podjetje za finančno in računovodsko dejavnost, s katerim Kulturno društvo sklene pogodbo, s katero natančneje uredi pogodbena razmerja.
36.člen
NADZORNI ODBOR KULTURNEGA DRUŠTVA
Nadzorni odbor spremlja delo vseh organov Kulturnega društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo. Nadzorni odbor dela v skladu za zakonom, tem Statutom in drugimi akti Kulturnega društva. Nadzorni odbor je o svojih ugotovitvah dolžan obvestiti izvršni odbor in predsednika društva ter tudi občni zbor Kulturnega društva.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika, ki sklicuje seje in usmerja delo nadzornega odbora. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani izvršnega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta na seji prisotna najmanj dva člana.
Mandat nadzornega odbora traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.
Zaradi prekoračitve, zlorabe pooblastil ali nedelavnosti, se lahko posameznega člana ali celotni nadzorni odbor razreši.
37. člen
DISCIPLINSKA KOMISIJA KULTURNEGA DRUŠTVA
Disciplinska komisija ugotavlja in obravnava disciplinske prekrške članov ter na osnovi ugotovitve krivde izreka naslednje ukrepe:
• ustni opomin,
• javni pisni opomin,
• predlog občnemu zboru za izključitev iz društva.
Za vsak ukrep je dolžna podati sklep z obrazložitvijo o svojih odločitvah. Disciplinska komisija dela v skladu z zakonom, tem Statutom in drugimi akti Kulturnega društva. Disciplinska komisija je o svojih ugotovitvah dolžna obvestiti občni zbor, izvršni odbor in predsednika društva.
Disciplinska komisija je sestavljena iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika, ki sklicuje seje in usmerja delo disciplinske komisije. Člani komisije ne smejo biti člani drugih odborov.
Mandat disciplinske komisije traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.
Zaradi prekoračitve, zlorabe pooblastil ali nedelavnosti, se posameznega člana ali celotna disciplinska komisija lahko razreši.
38. člen
Za prekršek člana Kulturnega društva se šteje vsaka hujša kršitev tega Statuta in drugih aktov Kulturnega društva ter vsako dejanje, ki prizadene ugled in interese Kulturnega društva.
VI) SEKCIJE
39.člen
Sekcije - skupine
Kulturno društvo lahko ustanovi sekcije oziroma skupine. Sekcije - skupine so organizirane skupine članov društva, ki delujejo na skupnem interesnem področju. O njihovi ustanovitvi, pripojitvi k drugi sekciji - skupini in o ukinitvi odloči Izvršni odbor na pobudo članov.
Sekcije - skupine niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s Statutom Kulturnega društva.
Za svoje delo so sekcije - skupine odgovorne izvršnemu odboru:
Kulturno društvo Ivan Cankar Jurovski Dol ima že naslednje sekcije oziroma skupine:
1. Folklorna skupina JUROVČAN
2. Jurovski oktet
3. Skupina ljudskih pevcev
4. Dramsko literarna skupina
5. Odbor za varstvo in obujanje kulturne dediščine
40.člen
Seznam sekcij - skupin, ime sekcije - skupine in datum ustanovitve vodi tajnik Kulturnega društva.
Posamezno sekcijo - skupino zastopa in vodi Vodja sekcije - skupine, v njegovi odsotnosti pa njegov pooblaščeni namestnik, ki je odgovoren predsedniku in izvršnemu odboru ter občnemu zboru, kateremu enkrat letno poroča o delu sekcije – skupine v preteklem letu in poda program sekcije - skupine za naslednje leto.
Umetniško, strokovno in vzgojno izobraževalno delo vodi in izvaja Strokovni vodja – mentor, ki je odgovoren vodji sekcije.
Sekcije - skupine Kulturnega društva uporabljajo enotno štampiljko društva, ali štampiljko društva s številkami. Seznam uporabe štampiljk po posameznih sekcijah vodi tajnik Kulturnega društva. Seznam mora poleg navedbe sekcije in številke štampiljke vsebovati še podatke o osebi, katera razpolaga s štampiljko znotraj sekcije, datum dodelitve in datum odvzema štampiljke.
VII) VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA TER UPORABA SREDSTEV IN MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE KULTURNEGA DRUŠTVA
1. Viri in način pridobivanja ter uporaba sredstev
Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s članarino,
- z opravljanjem dejavnosti Kulturnega društva,
- z vstopninami,
- z oddajanjem v najem osnovnih sredstev, kostumov in opreme,
- s sofinanciranjem kulturnih programov in projektov iz javnih sredstev,
- s prodajo publikacij, biltenov, avdio in video materialov ipd., na katerih je predstavljena vsebina
ali delovanje Kulturnega društva, posameznih skupin oziroma članov,
- s plačili za nastope skupin ali za izvedbo celotnih kulturnih programov,
- iz sredstev proračuna EU, RS in lokalnih skupnosti,
- z darili, volili, prispevki posameznikov, organizacij, donatorjev in sponzorjev,
- iz drugih virov kot to dopušča zakon.
Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga Kulturno društvo doseže z neposrednim opravljanjem svoje dejavnosti, se sme uporabljati samo za uresničevanje namenov in ciljev Kulturnega društva,
oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti v skladu z zakonom in tem Statutom. Kulturno društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.
Kadar dejavnosti, ki jih posamezni člani društva opravljajo, presegajo običajni obseg delovanja ali sodelovanja in nastanejo pri izvrševanju teh dejavnosti stroški, imajo člani Kulturnega društva pravico do povračila stroškov, ki so jih imeli pri svojem delu in v zvezi z delom ter do nagrade, v skladu s finančnimi možnostmi ter splošnimi akti in sklepi pristojnih organov Kulturnega društva.
2. Materialno finančno poslovanje
Premoženje Kulturnega društva predstavljajo vse nepremičnine, premičnine, pravice ter finančna sredstva, ki so last društva in so vpisane v ustreznih javnih listinah in društveni inventurni knjigi.
S premoženjem Kulturnega društva upravlja izvršni odbor v skladu z zakonom in s tem Statutom.
O nakupu in odtujitvi nepremičnin odločajo člani Kulturnega društva na svojem občnem zboru.
Finančno poslovanje Kulturnega društva se odvija preko TRR pri bankah, ki imajo dovoljenje za poslovanje pri Banki Slovenije. Finančno in materialno poslovanje je javno.
Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko Kulturno društvo zaposli finančnega strokovnega delavca, sklene pogodbo s strokovnim ali pooblaščenim podjetjem za finančno in računovodsko dejavnost, v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava. S pogodbo natančneje uredi pogodbena razmerja.
Odredbodajalec za razpolaganje s sredstvi društva v skladu z akti in sklepi organov društva je predsednik društva.
Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki jo določa zakon, računovodski standardi za društva, ta Statut in splošni akt.
Društvo mora ločeno zagotavljati podatke o:
- sredstvih, ki jih pridobi s članarino,
- sredstvih, ki jih pridobi z opravljanjem dejavnosti,
- sredstvih, ki jih pridobi z darili, volili, prispevki donatorjev,sponzorjev itd.,
- sredstvih, ki jih pridobi iz javnih sredstev, ločeno po virih in namenih,
- sredstvih, ki jih uporablja in so last Kulturnega društva ali tretjih oseb in izkazuje njihovo posest z
reverzom.
Medsebojna razmerja na področju financiranja dejavnosti se urejajo s pogodbami, sklenjenimi med financerjem in društvom ali na podlagi pravilnika, ki določa delitev sredstev za dejavnosti kulturnih društev.
Vsak član društva ima pravico do vpogleda v finančno in materialno poslovanje društva na način, ki ne moti rednega poslovanja društva.
Informacije in pojasnila v zvezi s poslovanjem društva daje predsednik Kulturnega društva ali pisni poblaščenec s strani predsednika.
Kulturno društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno finančno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju Kulturnega društva.
Finančno poročilo pripravi blagajnik Kulturnega društva ali strokovno pooblaščeno podjetje za finančno in računovodsko dejavnost, obravnava ga izvršni odbor, sprejme pa občni zbor Kulturnega društva.
Letno finančno poročilo je veljavno, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki ga opravi nadzorni odbor Kulturnega društva.
VIII) SPONZORSTVO IN DONATORSTVO
Kulturno društva ima tudi sponzorje in donatorje. Sponzorji in donatorji so fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Lahko sodelujejo ali razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice voliti in odločati.
Vsa razmerja s sponzorji in donatorji Kulturno društvo določi s pogodbo, ki jo podpišeta zastopnik sponzorja ali donatorja in predsednik Kulturnega društva.
IX) STATUSNE SPREMEMBE IN PRENEHANJE DRUŠTVA
1. Ustanovitev zveze kulturnih društev in statusne spremembe.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov lahko Kulturno društvo z več kulturnimi društvi ustanovi zvezo kulturnih društev. Zveza kulturnih društev se ustanovi z ustreznim aktom v skladu z zakonom.
O statusnih vprašanjih odločajo člani društva na občnem zboru po tem, ko je predlog obravnaval Izvršni odbor in se do njega opredelil.
2. Prenehanje društva
Društvo lahko preneha po volji članov Kulturnega društva, s spojitvijo z drugimi društvi ali po samem zakonu.
Društvo preneha, če občni zbor članov sprejme sklep o prenehanju Kulturnega društva. V sklepu mora določiti ime po dejavnosti sorodnega društva, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje Kulturnega društva.
V primeru, da občni zbor društva ni določil sorodnega društva, na katerega se prenese premoženje društva, oziroma da takšno društvo ni ustanovljeno na območju sedeža društva, ki se ukinja, se sredstva društva prenesejo na Občino Sv. Jurij v Slovenskih goricah.
X) STATUT IN SPLOŠNI AKTI DRUŠTVA
Statut sprejema na predlog izvršnega odbora občni zbor Kulturnega društva. Člani društva morajo biti s predlogom Statuta predhodno seznanjeni.
Za posamezna področja se lahko sprejmejo posamezni akti Kulturnega društva, ki morajo biti v skladu s Statutom in zakonom ter za katere velja enako kot za Statut, v kolikor ni z zakonom ali Statutom drugače določeno. Statut in drugi akti Kulturnega društva se hranijo na sedežu društva.
Za hrambo Statuta in drugih aktov ter finančnih in poslovnih listin Kulturnega društva je odgovoren predsednik Kulturnega društva.
Po prenehanju funkcije je predsednik Kulturnega društva dolžan izročiti novemu predsedniku Kulturnega društva Statut, druge akte in poslovne listine Kulturnega društva. Pri tem se opravi primopredajni zapisnik, ki je podpisan s strani starega in novega predsednika Kulturnega društva.
Enak postopek velja pri zamenjavi tajnika in blagajnika Kulturnega društva.
XI) PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z uvedbo tega Statuta preneha veljati Statut Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol, ki je bil sprejet 24. januarja 1997 in vsa določila drugih aktov Kulturnega društva, ki so v nasprotju s tem Statutom.
Ta Statut stopi v veljavo takoj, ko ga sprejme občni zbor Kulturnega društva.
V Jurovskem Dolu, 23.2.2008
Danica ŠILC Miroslav Breznik
TAJNICA PREDSEDNIK




