Javni razpisi     obcinskisvet     obrazci     kijz     vprasaj

panorama-jurij3

Občinski svet

Član občinskega sveta   Stranka
Alojz ANDREJČ   Neodvisni
Miroslav BREZNIK   DeSUS
Roman ČRNČEC   SDS
Jožefa KURNIK   SDS
Branko LORBEK   SDS
Barbara LORBER   SDS
Gregor NUDL   SDS
Dušan RIBIČ   SDS
Tanja ŠKRLEC   SDS

L4353-01


Pristojnosti občinskega sveta:

  • sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
  • sprejema občinski proračun in zaključni račun,
  • ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
  • v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
  • daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
  • nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
  • potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
  • imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
  • imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
  • določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
  • odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
  • odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
  • razpisuje referendum,
  • s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,
  • določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
  • ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
  • imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
  • določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
  • sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
  • določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
  • sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
  • odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

PRED SEZONSKO GRIPO POSKRBIMO ZA ZAŠČITO

V prihodnjih tednih in mesecih lahko pričakujemo obolevanje prebivalcev za gripo. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je nemogoče napovedati. Običajno pa je vsako leto vrh sezone gripe januarja ali februarja, ko beležimo največje število obolelih.  Gripi se vsako jesen in zimo pridružijo še drugi povzročitelji okužb dihal.

Preprečevanje gripe
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je do 200.000 naših prebivalcev. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:
•    poskrbimo in okrepimo zdravje s pravilno prehrano in dovolj gibanja  ter se izogibamo natrpanim prostorom;
•    cepimo se proti gripi in tako zmanjšamo verjetnost, da bi po okužbi zboleli;
•    če zbolimo, ostanemo doma in poskrbimo, da okužbe ne prenesemo na svoje bližnje:  temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav.

Komu je gripa posebej nevarna?
Čeprav cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, je posebej priporočljivo za tiste, ki bi lahko imeli težek potek bolezni.
Cepljenje proti gripi še posebej priporočamo:
•    starejšim od 65 let,
•    kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom,
•    osebam, ki imajo izrazito povečano telesno težo,
•    majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom,
•    nosečnicam in njihovim družinskim članom,
•    zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe,
•    drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.

Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.
Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupina prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.

Precepljenost proti gripi se zmanjšuje
V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno 10-imi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.

Zaskrbljujoč je trend precepljenosti, saj se število cepljenih vsako leto zniža. Prav tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev.  

Kje se izvaja cepljenje?
Cepljenje se izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji.  
V Pomurju  se cepljenje izvaja  v ambulanti  NIJZ OE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2b (pri železniški postaji). Naročanje ni potrebno.
Cena cepljenja proti gripi znaša 14 EUR, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane 7 EUR.
Vir: http://www.nijz.si/sl/pred-sezonsko-gripo-poskrbimo-za-zascito-0

preprecevanje gripe

Vreme

bannervolitveobcina2014

Spletna stran Občine Sveti Jurij v Slovenskih Goricah uporablja piškotke zaradi boljšega delovanja in zagotavljanja storitev spletne strani. Več o piškotkih